četrtek, 22. september 2016

Moška voščilnica, roza oktober in še ena za rojstni dan

Draga dekleta, spet sem z vami. Hvala za vse vaše komentarje ob moji prejšnji objavi. Z dragim sva res uživala v družbi svojih otrok in njunih partnerjev. Upam, da mi uspe pogledati in pokomentirati vsaj kakšno vaših objav za nazaj. Gotovo bom pa bolj pridna od danes naprej. :-)

Včeraj smo Miha in Moniko odpeljali na letališče, od tam pa ju je srebrna ptica ponesla čez lužo, v deželo neskončnih možnosti. Po njunih besedah pa je dežela neskončnih možnosti pri nas. Škoda, ker nekateri to tako uspešno bremzajo. :-( Verjetno vam je vsem kristalno jasno, da sem spet jokala kot dež, ko smo se poslavljali na letališču. Slovesa so vedno težka. Vem, da bo preteklo veliko vode, predno bomo spet skupaj sedeli za mizo, se pogovarjali in smejali. Do takrat pa hvala tistemu, ki si je izmislil Skype!


Moje ustvarjanje je bilo ves čas obiska tamladih zelo omejeno. Samo tisto najbolj nujno je šlo od hiše.

V Craft-alnici tokrat dekleta želijo videti moško voščilnico. Imam eno, ki je še nisem pokazala. :-) Izdelala sem jo svojemu dragemu za rojstni dan. Navdih mi je bila tale fotografija, na kateri sta oba njegova Suzukija (in naše staro dvorišče).






Za ozadje sem uporabila plastično šablono Najlepšega para Topli žarki. Okvir je izrezan iz paus papirja s šablonama Kvadrati s šivi. Motorja sta iz zaloge, ki sem jo izrezala z Nenino šablono in pobarvala. Napis pa je od Mavelu.

Motorja se peljeta na naslednja izziva:
- Craft-alnica: Izziv#169: Moška voščilnica
- Scrapping4funChallenges:Challenge #74: Boy's, Men, Masculine


Za akcijo Roza oktober, ki jo pripravlja združenje Europa Donna in bo oktobra potekala v Parku Zvezda v Ljubljani, sem naštrikala tole:


Majhen prispevek, ampak izdelan s srcem. Porabila sem vse ostanke roza volne. Paketek je že na pošti. Upam, da bo dekletom iz združenja moj izdelek všeč in bo krasil katero od dreves v parku. :-)

Za konec pa vam pokažem še voščilnico, ki sem jo izdelala za rojstni dan Tine Z.



Ozadje je izdelano s stencil šablono od Stamploration in sicer v tehniki pobiranja barve. Osnovo sem pobarvala s tremi odtenki distress blazinic, čez osnovo položila šablono in pošpricala z barvo. Čez par sekund sem šablono odstranila in osnovo popivnala s papirnato brisačo. Napis Najlepšega para je toplotno embosiran, spodnji del metuljčka (Tina za Rayher) je izrezan iz filca, zgornji pa iz akvarelnega papirja. Okrasila sem ga s polperlicami.

Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:
- Najlepši par: Galerija meseca septembra
- Stamploration: The Never-ending Anything Goes Challenge
- Addicted to CAS: Challenge #97: Sitch 





Imam pa še eno veselo novico za vse tiste, ki vas je skrbelo, kako je z najinim Volvom, ki je iz dopusta neslavno pripotoval na prikolici vlečnega vozila. Postavitev diagnoze njegove bolezni je bilo v stilu Dr. Housa. :-) Okoli ubogega pacienta je bilo modrovanja na tone. Ko so končno vsi mojstri, kar jih poznava, ugotovili, da je vzrok računalnik, je bilo potrebno najti še "znanstvenika", ki bi bil pripravljen za svoj gušt pregledati in usposobiti računalnik. Uspelo mu je najti in popraviti vzrok "bolezni" in Volvo se je zbudil iz kome. Sedaj se dragim spet veselo družita. :-)


Lep pozdrav do naslednjič. :-)

ponedeljek, 12. september 2016

Naša babica

V soboto je rojstni dan praznovala naša babica, moja mama. Po dooolgem času smo bili spet vsi zbrani. Običajno na družinskih praznovanjih  manjkata Miha in Monika, tokrat pa se je vse poklopilo. :-) Babica nas je povabila na kosilo v taboljšo restavracijo. Po kosilu smo posneli še spominsko fotografijo na domačem vrtu. Pa ne samo eno... :-)

Moji mami so zelo všeč voščilnice, ki jih izdelujem, zato sem se zanjo še posebej potrudila. Izziv na Craf-alnici, kjer je tokrat potrebno ustvarjati po skici, mi je prišel še kako prav. :-)



Osnovo  sem izdelala s pomočjo Tinine šablone Razmetane pike, ki sem jih pobarvala v mavričnih barvah. Osnovo sem prerezala s šablono Čudoviti prazniki in voščilnico okrasila z jagodami in napisom Najlepšega para. 


Iz ostanka mavrične osnove je nastalo preprosto knjižno kazalo. Moja mama namreč še vedno zelo veliko in zelo rada bere. Obožuje knjige, ki pripovedujejo o zgodovini naših krajev. O vsakem kamnu in vsaki hiši zna povedati zgodbo, mi pa vrtimo z očmi. :-) 

Tudi na kazalu je končala jagoda, dve pa sem prilepila na oba konca belega traku. 


Takole pa je zgledal kompletek kazala in voščilnice ter darilne vrečke:

 


Celotni komplet lepim v septembersko galerijo Najlepšega para, saj so čisto vse šablonice in štampiljke delo ene in edine Tine, mame Najlepšega para. :-)


Lep pozdrav do naslednjič. :-)

ponedeljek, 5. september 2016

NBUS #7

Danes bom pa čisto zares kratka. Pretiravala sem tako z besedilom, kot s fotografijami najinega potepanja in mislim, da ste me pošteno site. :-) Zadnje dni sem bolj malo v svojem brlogecu, ker enostavno ni časa. Z dragim urejava hišo in okolico, ker v sredo prideta na dopust Miha in Monika, pa želiva, da je vse urejeno v nulo in da se dva tedna ne bova ukvarjala z ničemer drugim, kot z razvajanjem otrok. :-)

NBUS#7 Challenge pri Darnell, kjer je potrebno pokazati izdelek s prvič uporabljenimi "igračami", gre h koncu, zato se moram podvizati, da ne zamudim sodelovanja na njenem izzivu. :-)

Pripravila sem moško voščilnico za okrogli rojstni dan. Ozadje je izdelano s stencil šablono Nestled Circles od Stamploration, ki sem jo uporabila prvič.




Stencil šablono sem pobarvala s tremi različnimi barvami blazinic. Za osnovo, številko in deteljico sem uporabila turkizno barvo. Kvadrati s šivi, tag z dodatki, voščilo in deteljica so od Najlepšega para, številke pa je Tina oblikovala za Rayher.

Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:
- NBUS Challenge #7
- Simon Wednesday Challenges. Anything Goes
- Stamploration:  Never-ending Anything Goes Challenge


Letos sem izdelala že več poročnih voščilnic, kot vsa leta prej. Pa vseh še sploh nisem utegnila pokazati. Za danes sem izbrala eno čisto preprosto v rdeči, beli in bež barvi. Sem že rekla, da mi je tale barvna kombinacija zelo pri srcu? :-)

Fotografija je na žalost samo ena, saj je voščilnica še topla šla od hiše. Nekam, na drugi konec Slovenije. :-) Na akvarelni papir sem odtisnila embosirno mapico, izrezala čipko (Tina za Rayher) in srce z Akvarelnimi srci Najlepšega para. Male in velike pisane črke je Tina oblikovala za Rayher, napis pa je od Najlepšega para (Čestitke 4).

Poročno voščilnico prijavljam na naslednje izzive:

- The ABC Challenge: O is for Open
- Najlepši par: Galerija meseca septembra.



Lep pozdrav do naslednjič. :-)



četrtek, 1. september 2016

Po stari Jugi: Sutomore - Ražanac - Ljutomer

Počasi se bo  treba  odpraviti proti domu. Brez skrbi, ne gremo naravnost in ne po isti poti, po kateri smo prispeli v Sutomore. Za slovo od črnogorskega morja še nekaj fotk čudovitih valov zadnjih dni. Morje je dober maser! :-)
 
To je pravi užitek!
 
Dopust vedno prehitro mine. Vseeno, če si privoščiš samo podaljšani vikend, ali pa skoraj dva tedna drugačnega ritma, kot običajno. Prvotni plan je bil, da se domov vrneva čez Sarajevo. Nekaj dni pred koncem dopusta pa mi je blogerska prijateljica sporočila, da je trenutno blizu Nina in da se morava na poti domov ustaviti pri njej. Poznate tisto ljudsko modrost, da žabe ni težko nagnati v vodo? Naju pa ni težko prepričati, da spremeniva plan. Sarajevo naju bo počakalo. :-)


Dragi je moral »resetirati« analogno navigacijo in na novo »naložiti« pot. To zgleda približno takole, da čez posteljo (doma pa čez kuhinjsko mizo), razgrne avtokarto. V smeri proti cilju poišče najbolj zavite ceste. Na A4 liste z velikimi črkami in debelim flomastrom vpisuje večje kraje, skozi katere bova potovala. Liste oštevilči in vloži v mapo. Med vožnjo imam mapo pri sebi, spremljam smerokaze in fotkam pokrajino, ki brzi mimo naju. Dragi lahko vozi brez postanka in se sploh ne utrudi, jaz sem pa ves čas na preži, da slučajno kakšen motorist ali pa nenavadno ime kraja ne ostane neopaženo. :-)

Analogna navigacija :-)
"Navigacija" je pokazala, da se bova proti bosansko hercegovski meji peljala čez hribe in doline pod Lovčenom proti mejnemu prehodu Klobuk. Ko sva se vozila že skoraj dve uri in še vedno nisva prišla nikamor, sva v gostilni ob cesti, sredi ničesar, vprašala za pot. Lastnik naju je čudno pogledal in nama odsvetoval vožnjo v začrtani smeri zaradi zelo slabe ceste. Usmeril naju je proti Kotorju. Pa tako sva se izogibala cestam, ki sva jih že prevozila! Sva se pa peljala skozi Njegoševo rojstno vas Njeguši, ki sva jo par dni nazaj izpustila iz predvidenih ogledov. Nenadejano in nenačrtovano sva se potem še lep čas peljala ob morju in se naužila lepot bokokotorskega zaliva, ki ga nekateri imenujejo najjužnejši evropski fjord, čeprav to ni.  
Planinska cesta...
... je zelo zavita....
 
...in slikovita.

Tukaj sva vprašala za pot. Domače žganje je bilo odlično, toaletni prostori pa zelo čisti.

Pred dnevi sva se pripeljala z leve strani, tokrat gremo naravnost na serpentine do Kotorja.

Boka Kotorska



Še zadnji pogled na Boko Kotorsko.
Na mejnem prehodu med Črno Goro in Bosno in Hercegovino nama je carinik na najino željo z velikim veseljem v potna lista pritisnil žig in nama v slovenščini zaželel srečno pot. Čisto zares sva debelo pogledala. :-) 
Slovo od Črne Gore
Bosno in Hercegovino sva prevozila brez večjih težav. Smerokazov ob cesti je malo več kot v Črni Gori, ampak še vedno najbolj zaleže metoda vprašaj mimoidoče, če želiš najti pravo smer. :-)
Na poti sva obnovila tudi zarjavelo znanje cirilice :-)
  
Namakalni sistem pri Trebinju
Lepo se je bilo peljati po slikovitih cestah Bosne in Hercegovine



Prihajamo na Hrvaško
Na Hrvaško sva prišla malo pred Sinjem in kmalu vozila po cesti, ki jo zelo dobro poznava, proti Kninu in Gračacu.  

Cilj petkovega popoldneva je bil Ražanac, mestece pri Ninu, kjer poletje preživlja Sandra. Ja, prav ste prebrali. :-) Tista Sandra z bloga KO TO TAMO..., ki super kuha, vrhunsko fotografira in zna narediti še 1000 in eno stvar. Obožuje svojo družino ter z veseljem ponudi prenočišče in katero njenih kulinaričnih specialitet svojim gostom. S Sandro se prek bloga »poznava« že dolga štiri leta. Priložnosti, da se spoznava tudi v živo, nikakor nisem smela zamuditi.

Ražanac
 
Takšno idilo sem pogrešala v Črni gori
 



Zajtrk pri Sandri. :-)
 
 
Foto Sandra:  Jutranji sprehod
Na poti v Nin
 
Soline pri Ninu

Dokumentiranje nastanka še enega selfija. :-)

Vhod v Nin


Sandra, hvala za vse! Vedno se bom z velikim veseljem spominjala najinega srečanja. :-)

Foto Sandra: Dragi v akciji.

Selfi Sandra

Foto Sandra: Poletna obutev
V soboto sva se proti večeru poslovila od najine gostiteljice in njene čudovite hiše (Stella Maria), sedla v avto in se odpeljala. Kilometer in pol, ko se je avto sredi klanca ustavil. Ni zmanjkalo bencina. Kar tako se naju je naveličal. Prva misel je bila, da greva iskat mehanika. Ampak, kam. Do torka (v ponedeljek je bil praznik) se gotovo ne bo nikomur zdelo vredno pogledati najinega pacienta. Na srečo sva se hitro spomnila, da imava plačano asistenco za tujino. Poklicala sva zavarovalnico in ni minila ura, pa smo se že peljali proti domu. Midva kot sopotnika v kabini vlečnega vozila, najin stari Volvo pa na prikolici. Do danes še ni dal od sebe znakov življenja. :-(

Tudi tako se da priti domov. :-)
Prav lepo je bilo potovati skozi kraje, ki so bili nekoč del skupne države. Škoda za vso sovraštvo, za vse grozljive stvari, ki so se tam dogajale. Ljudje so kljub vsemu, kar so doživeli, še vedno prijazni,  topli in odprti. Predvsem starejši z velikim spoštovanjem in nostalgijo govorijo o Sloveniji.  Pokrajina je čudovita. Gotovo se še vrneva in raziščeva kotičke, ki sva jih tokrat zgrešila. :-)

Hvala, ker ste potovali z nama in me s komentarji spodbujali, da sem končala projekt Po stari Jugi. :-)

Prijatno!


Po stari Jugi:
- Ljutomer - Sutomore
- Kotor - Ulcinj
- Lovćen
- Sutomore - Ražanac - Ljutomer